Kaj je zasvojenost z odnosi?

Zasvojenost z odnosi se nanaša na vzorce škodljivih ali neravnovesnih vedenj, ki se pojavljajo v medosebnih odnosih. Podobno kot druge vrste zasvojenosti, tudi zasvojenost z odnosi vključuje močno željo po določeni izkušnji ali obnašanju, izgubo nadzora nad tem vedenjem ter negativne posledice na fizično, čustveno in socialno dobrobit posameznika.

Ljudje, ki so zasvojeni z odnosi, pogosto doživljajo intenzivno in obsesivno potrebo po čustveni bližini, potrdiitvi, ljubezni in sprejetosti drugih. Vendar pa pogosto razvijejo nezdrave vzorce vedenja in razmišljanja, ki negativno vplivajo na njihove odnose.

Nekateri značilni simptomi zasvojenosti z odnosi vključujejo:

1. Odvisnost od potrditve drugih: Posamezniki se močno osredotočijo na potrebo po potrditvi drugih in si prizadevajo zadovoljiti njihova pričakovanja, pogosto na račun lastnih potreb.

2. Strah pred zavrnitvijo: Ljudje, ki so zasvojeni z odnosi, se bojijo zavrnitve in si prizadevajo, da bi se izognili osamljenosti ali izgubi bližnjih oseb.

3. NIzka samopodoba: Zasvojeni posamezniki imajo nizko samopodobo in občutek lastne vrednosti, zaradi česar se zanašajo na druge, da bi se počutili bolje.

4. Potreba po nadzoru: Posamezniki se pogosto trudijo nadzorovati svoje odnose in ljudi v njih, kar vodi v napetost v medsebojnih interakcijah.

5. Reakcije iz stanja močne notranje stiske: Zasvojenost z odnosi pogosto vodi v ponavljajoče se vzorce vedenj, kot so prekomerna prilagodljivost, konflikti, manipulacija ali obupano iskanje bližine, za katerimi se v posamezniku skriva močna stiska.

Zasvojenost z odnosi je lahko izčrpavajoča in škodljiva tako za posameznika kot tudi za njegove odnose. Pomembno je poiskati pomoč pri usposobljenem terapevtu ali svetovalcu, ki lahko pomaga pri razumevanju in premagovanju vzorcev zasvojenosti z odnosi ter pri vzpostavljanju bolj zdravih in izpolnjujočih medosebnih odnosov.

Več informacij o vključitvi v psihoterapijo lahko preberete TUKAJ.