.png)
Biti v stiku s samim sabo daje občutek utelešenosti, prizemljenosti in pristnega doživljanja sedanjega trenutka. Zdi se nam, da čas počasneje teče, oziroma, da imamo dovolj časa – nikamor se nam ne mudi, ničesar ne rabimo postoriti ali razložiti na hitro, nihče nas ne preganja.
Včasih je težko biti v stiku s sabo, ker sploh ne prepoznamo občutkov, ki jih doživljamo. Ko za njih najdemo besede, ko jih umestimo v kontekst dogodkov v svojem življenju, pa se začnejo sproščati. Če si želimo pomagati s poimenovanjem in razumevanjem svojih občutkov, lahko to storimo s kolesom čustev. Najdete ga tukaj: https://www.6seconds.org/2022/03/13/plutchik-wheel-emotions/
Kolo čustev je konceptualni model, ki ga je predlagal ameriški psiholog Robert Plutchik. Model predstavlja osnovna čustva kot barve na krogu in jih razvršča glede na njihovo intenziteto. Osnovna čustva v modelu Plutchika so jeza, strah, veselje, žalost, gnus, zaupanje, presenečenje in anticipacija.
V modelu kolesa čustev so osnovna čustva postavljena na nasprotnih straneh kroga, na primer jeza je nasproti zaupanja, strah je nasproti presenečenju, veselje je nasproti žalosti itd. Med osnovnimi čustvi so lahko tudi mešanice, ki jih predstavljajo kombinacije bližnjih čustev na kolesu.
Ideja kolesa čustev je, da se čustva lahko spreminjajo in prehajajo med različnimi stanji. Na primer, veselje se lahko spremeni v presenečenje ali žalost, žalost se lahko spremeni v jezo ali gnus, in tako naprej. Kolo čustev ponazarja kompleksnost čustvenih izkušenj in poudarja, da so čustva dinamična in se lahko prepletajo ter vplivajo druga na drugo.
Zakaj je pomembno čutiti sebe?
Naši občutki, oziroma naša čustva so tukaj zato, da nam pomagajo ovrednotiti, ali nam določena situacija odgovarja ali ne. So darilo narave, ki nas usmerja v smer, ki je najboljša za nas.
Telo nikoi ne laže. Ko v odnosu čutimo svoje telo (smo v stiku s svojimi telesnimi senzacijami), znamo pravilno odreagirati na povedano in izbrati pozicijo, ki najbolj ohranja naše dostojanstvo. S pomočjo svojih občutkov lahko torej najboljše poskrbimo zase. Zato pa moramo znati prepoznati, kaj se nam ob drugi osebi prebuja. Torej, kaj sogovornikove besede v nas sprožajo.
Na psihoterapiji se učimo poslušati in svoje občutke jemati resno. Varni odnosi so namreč le tisti, v katerih je naše telo ob drugi osebi lahko resnično umirjeno.
Kako se lahko naučimo čutiti sebe?
Priti v stik s sabo, pomeni priti v stik s svojim telesom. Da to storimo, moramo fokus iz razmišljanja premakniti v telo. Pozornost je treba dati na to, da smo tukaj in zdaj, v prostoru, v stiku s tlemi in da smo v telesu.
Ko resnično razširimo svojo energijo v prostor okoli sebe in dobimo občutek, da nam je dovoljeno zavzemati ta prostor, se naše telo umiri in končno lahko zadihamo.
Potem se lahko obrnemo k sebi in prečutimo telo. So kje kake napetosti, vročina ali hlad? Kako bi bilo sprostiti te občutke v prostor okoli nas? Katera čustva ostanejo, ko sprostimo te telesne senzacije? Jih znamo poimenovati?
O svojih občutkih je dobro govoriti v varnem odnosu, saj nam govorjenje pomaga, da tudi preko idej in misli pridemo v stik s samim sabo. Kako bi bilo z dobrim prijateljem raziskovati, kaj doživljate v določeni situaciji? V pogovoru, ki ni obsojajoč in ni usmerjen le na rešitev težave, lahko začutimo kaj glede določene zadeve doživljamo v sebi. Stik s sabo je namreč stik z lastnim doživljanjem.
Če čutite, da sami težko pridete v stik s sabo, vas vabim v psihoterapevtski proces, kjer vam s strokovnim vodstvom pomagam, da končno začutite same sebe, si zaupate in se sprostite v svojem doživljanju.