Zakaj se otrok ne more sam umiriti?

Ker otrokovi možgani, še niso razviti do mere, da bi nad čustvi lahko vzpostavil nadzor, ga čustva popolnoma preplavijo. Zato otrok rabi odrasle, da namesto njega ubesedimo kaj čuti in kaj se mu kot posledica čustvenega stanja dogaja v telesu. Tako mu pomagamo, da o čustvih začne razmišljati, kar vzpodbuja razvoj njegovih možganov ter umiri telo in vedenje.

Nova odkritja na področju nevroznanosti potrjujejo, da lahko starši vplivajo na razvoj otrokovih možganov s tem, kakšne izkušnje jim nudijo. Na otrokovo osnovno arhitekturo možganov in prirojeni temperament lahko starši izrazito vplivajo tako, da mu zagotovijo izkušnje, ki bodo pomagale razvijati prožne, usklajeno delujoče možgane. Tovrstno mnenje, kako se razvija in navezuje otrok, potrjuje celotno področje znanosti.

Kako se razvijajo naši možgani?

Naloga odraslih je, da otroku pomagamo razviti njegove možgane. Naši možgani se razvijajo skozi otroštvo in adolescenco. Do svoje funkcionalne, odrasle oblike se razvijejo šele pri 25. letu. Oseba s celostno razvitimi možgani uživa psihično zdravje in dobrobit. Usklajeno delovanje možganov prinaša boljše sprejemanje odločitev, boljši nadzor nad telesom in čustvi, polnejše razumevanje samega sebe, kakovostnejše odnose in uspeh. Vse pa se začne z izkušnjami, ki jih zagotovijo starši in drugi skrbniki. Ti položijo temelj za integracijo in psihično zdravje.

Kako se možgani spreminjajo?

V zadnjih letih so znanstveniki odkrili tehnologijo za skeniranje možganov, ki je potrdila, da se možgani fizično spreminjajo vse življenje. Oblikujejo in spreminjajo pa jih človekove izkušnje. Ko doživimo neko izkušnjo, naše možganske celice – nevroni, postanejo aktivne. Sčasoma povezave, ki so posledica aktiviranja nevronov, privedejo do nastanka novih vezi v možganih. To pomeni, da nam ni treba biti ujetnik načinov, na katere naši možgani delujejo ta trenutek, ampak lahko z novimi izkušnjami ustvarimo nove vezi, da bomo bolj zdravi in srečni. Na ta način deluje tudi psihoterapija – z novo izkušnjo spreminja možganske povezave.

Kako so organizirani naši možgani?

Večina nas ne pomisli na to, da imajo naši možgani številne različne dele, ki opravljajo različne naloge. Leva stran možganov nam na primer pomaga razmišljati logično in organizirati misli v stavke, desna pa doživljati čustva in brati nebesedne znake. Imamo tudi “plazilske možgane”, ki nam omogočajo, da delujemo nagonsko in v trenutku sprejmemo odločitev, ki je potrebna za preživetje, ter “možgane sesalcev” , ki nas usmerjajo v povezovanje in odnose. En del naših možganov se ukvarja s spominom, drugi del pa sprejema moralne odločitve. Ključno je, da tem delom pomagamo usklajeno delovati. Integracija vpliva na ločene dele možganov in jim pomaga delovati kot celota.

Kako lahko kot odrasla oseba pomagamo otroku, da se umiri?

Ko je otrok razburjen, se z njim moramo najprej čustveno povezati. To pomeni, da mu ovrednotimo, kaj čuti, tega ne sodimo in mu pomagamo razumeti zakaj čuti določeno čustvo. Ko se z njegovo izkušnjo sočutno povežemo, otrok postane dojemljiv. Pomagajmo mu, da pove, kaj ga je razburilo. Ko bo osmišljal svojo izkušnjo, bo uporabljal levo (logično) polovico možganov, kar bo pomirilo njegovo desno (čustveno) polovico možganov. Potem lahko začnemo z lekcijami in disciplino. Na ta način otroku pomagamo, da usklajeno uporablja desno in levo polovico možganov.

Ne bojte se, da boste s pogovorom o čustvih otroka razvadili ali pomehkužili. Ko z otrokom govorimo o čustvih, otrok dobi realen občutek zase in življenje. Otroka moramo naučiti, da če želimo delovati kot funkcionalni posamezniki, iz čustvenih stanj ne moremo kar telesno odreagirati (npr. besede sogovornika nas ujezijo, zato ga udarimo). Pri procesiranju informacij in usmerjanju vedenja moramo “vklopiti” višje možganske strukture, ki nas delajo človeške in nas ločijo od živali. To storimo tako, da mu v trenutkih stiske posodimo svoje odrasle, razvite možgane, ki ga vodijo do umiritve. Po tej izkušnji se bodo tudi v otrokovih možganih začele oblikovati povezave, ki bodo vodile do naslavljanja in prepoznavanja čustev, razmisleka o situaciji in nenazadnje do telesne umiritve.

Če čutite, da bi potrebovali pomoč pri pridobivanju veščin, kako začutiti in umiriti otroka, vas vabim v vključitev v psihoterapevtski proces, kjer vam na vaših primerih pomagam do razumevanja vzgojnih situacij. Več o vključitvi v psihoterapevtski proces lahko preberete TUKAJ.