ZAKAJ SE VEDNO ZALJUBIMO V NAPAČNO OSEBO?

V terapevtski stroki vemo, da partnerski odnos omogoča razrešitev nezavednih čustvenih stisk, saj se v njem preigravajo bolečine iz otroštva, ki se v ljubezenskem odnosu lahko tudi razrešijo. Odrasli intimni odnosi so namreč definirani s stilom navezanosti med materjo in otrokom v zgodnjem otroštvu. Ko odrastemo, v partnerski ljubezni iščemo osebo, s katero bi lahko te boleče stile navezanosti razrešili, saj si želimo, da bi nas partner lahko razumel in čutil na način, na katerega nas starši niso.

Ko prvič slišimo tako razlago, nam je to načeloma nekaj novega, saj veljajo v naši družbi glede ljubezenskih odnosov povsem drugačna prepričanja. Velikokrat se ljubezenski odnos zamenjuje s hrepenenjem po intenzivnih občutkih, ki jih prinese zaljubljenost. Ko zaljubljenost mine, se nam zato zdi, da partner več ni pravi za nas. Na ta način pa nikoli ne pridemo do globoke intime, ki bi nas lahko resnično zadovoljila.

Če pa partnerja drug v drugem ne iščeta le vzhičenih, ljubezenskih občutkov, ampak si priznata, da sta drug v drugem vzbudila tudi največje travme iz otroštva, lahko v sočutnem odnosu, ob razumevanju in vživljanju drug v drugega svoje bolečine tudi pozdravita. Zdravljenje se lahko zgodi, če partnerja v svoji intimi odkrivata povezave med privlačnostjo in bolečino, ter spregovorita o odnosih v svoji izvorni družini.

Kaj je zaljubljenost?

Osnova za intimne odnose so senzorna doživetja iz otroštva, ki predstavljajo psihoorgansko matrico v nezavednem spominu. Ta senzorična občutja nam dajejo občutek za sebe in druge, zato jih ponovno iščemo v svojih partnerskih odnosih.

Zaljubljenost je tako nora, vzhičena in dramatična, ker prebudi naše nezavedno. V občutku, ki mu rečemo zaljubljenost, naše nezavedno v drugem prepozna, da ima ta oseba v svojem nezavednem točno tiste rane, ki bodo poustvarile naše otroške stiske. Naše nezavedno namreč konstantno išče načine za razrešitev preteklih stisk. Pogoj, da lahko delamo na njihovi razrešitvi pa je, da najprej vzniknejo na plano.

Zato lahko rečemo, da je vsak partner, v katerega se zaljubimo, za nas napačen, saj bo v nas vzbudil točno tista občutja, ki so vir naše bolečine. Po drugi strani pa je ravno zato pravi, saj nam bo s tem omogočil, da stare bolečine pozdravimo.

Kako lahko pozdravimo svoj partnerski odnos?

Šele ko se odločimo za delo na sebi in svojih odnosih, spoznamo, kaj pomeni biti intimen z nekom. Globoka intima pomeni, da si morata partnerja dovoliti biti ranljiva drug pred drugim, kar je pogosto zastrašujoče. Ampak samo globoka intima in ranljivost omogočata zdravljenje.

Ključno pri partnerstvu je, da partnerja ugotovita, zakaj sta izbrala drug drugega, da spoznata globoko dinamiko njunega odnosa, ter s tem razumeta hrepenenja drug drugega. Eden od bistvenih pogojev za pristen intimni odnos je, da vsak sprejme in izpolni partnerjeve potrebe in želje, s tem pa tudi osebnostno raste. V intimi partnerskega odnosa se namreč zgodi, da je tisto, kar partner najbolj potrebuje, njegov partner najmanj sposoben dati. Ko pa partnerja začneta iskati načine, kako drug drugemu zadovoljevati te potrebe, sta prisiljena osebnostno zrasti. Tako z gojenjem medsebojnega sočutja ne pozdravita samo drug drugega, ampak tudi sama sebe.

Kaj lahko naredimo zase in za svoj bodoči partnerski odnos, dokler smo samski?

Dokler smo samski, lahko s terapevtsko pomočjo delamo na zdravljenju svojih nezavednih čustvenih ran in na ta način predelamo veliko zapletov, ki bi drugače prišli na plano šele v partnerskem odnosu. Tudi psihoterapevtski odnos je namreč odnos, ki (kakor vsak globok odnos) omogoča razrešitev naših otroških stisk. Če nam uspe pozdraviti velik del svoje pretekle bolečine v varnem, terapevtskem odnosu, preden se spustimo v naslednji partnerski odnos, imamo večje možnosti, da nas bodo privlačili bolj stabilni in varni partnerji. Pa tudi mi bomo zanimivi drugačnemu tipu ljudi, saj se s psihoterapijo spreminjajo vzorci navezanosti.

Ne glede na to, koliko smo v partnerstvih bili ranjeni, lahko vzamemo vsako preteklo izkušnjo kot ogledalo, ki nam je pokazalo naše slepe pege. Na ta način tudi lažje odpustimo ljudem, ki z nami niso ravnali, kot bi si zaslužili. Preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spremenimo svojo prihodnost. Z gojenjem ljubezni do sebe in svojega notranjega otroka postajamo vedno bolj dostojanstveni in sočutni. Prav te vrline pa bodo najbolj pomembne v našem bodočem partnerskem odnosu.

Če si želite osebnostno rasti v psihoterapevtskem procesu, lahko več o mojem načinu dela preberete TUKAJ.